O Občini

OBČINA KUZMA

 

Občina Kuzma leži na skrajnem severo-vzhodnem delu Slovenije, v samem srcu Goričkega, na tromeji treh dežel: Slovenije, Madžarske in Avstrije, med rahlo zaobljenimi griči, med dolinami in pobočji, z tipično gručasto poselitvijo in domačini, ki imajo zmeraj čas za prijazno besedo.

  • POVRŠINA: 22,86 km²
  • ŠT. PREBIVALCEV: 1767
  • ŠT. GOSPODINJSTEV: 493

NAJPOGOSTEJŠI PRIIMEK:
Bunderla (74 oseb v občini Kuzma)

Veliko domačinov je zaposlenih v Avstriji, ostali pa v javnih ustanovah, bližnjih privatnih podjetjih ali v Murski Soboti.

Prevladuje starejša generacija prebivalstva, ker mladi izobraženi kader nima možnosti zaposlitve.

Nekoč zelo razširjeno kmetijstvo – danes ga je vedno manj, saj “mali kmetje” ne morejo preživeti z prihodkom iz kmetijstva.

Občino Kuzma sestavlja 5 vasi:

DOLIČ

  • Površina: 6,11 km²
  • Št. Prebivalcev: 436
  • Št. Gospodinjstev: 128
  • Dolič meji na občino Gornji Petrovci in občino Grad.

GORNJI SLAVEČI

  • Površina: 4,71 km²
  • Št. Prebivalcev: 494
  • Št. Gospodinjstev: 117
  • Gornji Slaveči mejijo na republiko Avstrijo in občino Grad.

KUZMA

  • Površina: 3,63 km²
  • Št. prebivalcev: 399
  • Št. gospodinjstev: 119
  • Kuzma meji na republiko Avstrijo in občino Grad.

MATJAŠEVCI

  • Površina: 3,40 km²
  • Št. prebivalcev: 202
  • Št. gospodinjstev: 59
  • Matjaševci ležijo na meji z republiko Avstrijo.

TRDKOVA

  • Površina: 5,01 km²
  • Št. prebivalcev: 236
  • Št. gospodinjstev: 70
  • Trdkova meji na republiko Avstrijo in Madžarsko ter sosednjo občino Gornji Petrovci.

POMEMBNEJŠI INFRAKSTRUKTURNI DOSEŽKI

DSC_0015DSC_0084

Pot občine Kuzma se začne leta 1995.

Ponosni smo na mnoge dosežke:

Blato in prah na cestah je zamenjal ASFALT.

Žoganje na travnikih in dvoriščih se je preselilo na IGRIŠČA, ki so v vsaki vasi.

Na novo urejena SLAČILNICA za pripravo in osebno nego pred in po treningu ali športnem dvoboju.

Nekoč velik tabu, danes nepogrešljive MRLIŠKE VEŽICE v vsaki vasi.

Pomanjkanje vode je odpravil javni vodovod, kjer izvaja javna služba oskrbo prebivalcev z pitno vodo.

DSC_0047

Zagotovljena požarna varnost z dobro gasilsko opremo in nadgradnjo gasilskih avtomobilov.

OSNOVNA ŠOLA z 138 učenci se iz dneva v dan tehnično izpopolnjuje.

Za prve korake socializacije, varstvo in dobro počutje otrok, poleg toplega doma, skrbijo v oddelku VRTCA pri OŠ Kuzma.

DSC_0972

 

 

 

 

 

 

 

Dobili smo večnamensko zgradbo in z njo: nova stanovanja, ugodnejše prostore občinske uprave, zobozdravstveno ordinacijo, ambulanto splošne medicine.

DSC_0385

ZNAMENITOSTI OBČINE KUZME

GOZDNA UČNA POT TROMEJNIK

DSC_0149

(nadmorska višina: izhodišče 289m)
Gozdna učna pot je dobila ime po geografski točki – tromeji treh držav.
Sestavlja jo 13 postaj.
Pot skozi gozd je označena z ježkom, ki kaže smer.
Gozdna učna pot je dolga 2600 m, kar je približno dve uri in pol hoje.
Objekti na poti so pripravljeni in opremljeni tako, da boste lahko uporabili vsa svoja čutila.

 

TROMEJNIK

DSC_0166

Kulturno zgodovinski spomenik na nadmorski višini 388 m.

Vsaka stran piramide nosi grb ene izmed mejnih držav, obrnjen v smeri te države ter letnico te države (M-4.6.1920, A-10.9.1919).

Tromejo je 31. 6. 1924 sem postavila mednarodna razmejitvena komisija.

S trianonsko pogodbo dne 4. 6. 1920 je bilo Prekmurje dokončno priključeno v Jugoslovansko državo.

Slovenski grb je na tromejnem grbu nameščen leta 1993.

 

KATOLIŠKA CERKEV KOZMA IN DAMIJANA v Kuzmi

Zdravniškima zavetnikoma posvečena cerkev Sv Kozma in Damijana iz leta 1863.

Poslikal jo pa je slikar Lojze Perko v sgraffito tehniki.

Legenda pravi: v srednjem veku naj bi tu stal studenec z zdravilno vodo, ki je hčeri grofa iz Doba povrnil vid. V znak zahvale je grof dal sezidati večjo kapelo in jo dal poimenovati po zdravnikoma Sv. Kozma in Damijanu. Ker sta se kasneje pri studencu stepla dva brata in se pobila do smrti, se je zdravilna voda spremenila v oblak, ki naj bi odplul na Štajersko.

DSC_0017

EVANGELIČANSKA CERKEV na Gornjih Slavečih

Župnijska cerkev je nastala že leta 1928, obnovljena pa je leta 1996.

Poslikal jo je cerkveni slikar Cmerekar iz Veržeja.

Cerkev je bogata z lepimi dvomanualnimi orglami z dvajsetimi registri, ki so delo Antona Jenka iz Ljubljane in z lepim zvonom.

DSC_0924

KAPELA SV. CIRIL IN METOD v Trdkovi

Iz gasilskega doma je bila leta 1959 na novo sezidana podružniška kapela. Ob 1100 letnici prihoda bratov Cirila in Metoda v naše kraje, so jo poimenovali in izročili v varstvo Sv. Cirilu in Metodu.

Leta 1963 nastane kapela Sv. Cirila in Metoda.

To svetišče je edino v Pomurju posvečeno slovanskima bratoma.

Legenda pravi:                                                                                                                                                                                 Mimo kapele teče čisti potok, in na svojem potovanju v Rim sta brata šla mimo naših krajev, sta si v tem potočku umivala utrujene in prašne noge.

Ob tem je voda-jarek naredil novo pot-ovinek.

Zraven je bila potem postavljena kapela.

DSC_0215

 

KAPELA SRCA JEZUSOVEGA na Gornjih Slavečih

Kapela Srca Jezusovega je bila postavljena leta 1948 v spomin na dogodke 2. svetovne vojne.

Postavil jo je Avgust Rac.

V njej se nahajata kipca svetnika Sv. Frančišek in Sv. Avgust in oltar Srca Jezusovega iz lesa.

Oltar je napravil mojster Franc Krpič iz Kuzme.

 

MARIJINA KAPELA v Doliču

Kapela je bila postavljena leta 1972.

 

ZVONIK v Doliču

Zvonik so postavili vaščani po 2. svetovni vojni, uporabili so stari zvon, pripeljan iz Dolenjske, v času, ko so sežigali cerkve in cerkvene knjige.

Naši ljudje na delu na Dolenjskem so si prisvojili zvonik in ga prinesli domov.

Zvon je nekaj časa visel kar na drevesu pri Hajdinjakovih in tam zvonil.

Zvonik je visok, lesen, kvadratastega tlorisa.

Pokriva ga štorasta streha z opečno kritino.

Na vseh štirih straneh ima pokončne okenske odprtine z lesenimi polkni.

Zvonik je bil obnovljen.

DSC_0308

 

EVHARISTIČNI KRIŽ v Trdkovi

Križ na Trdkovskem Slamarovem bregu so postavili leta 1998, kot simbol krščanske edinosti in pomnik Ciril-Metodove misijonarske poti ter troedine kulture, tradicije in zgodovine na stičišču mejnih narodov.

POČIVALIŠČE na Gornjih Slavečih

Ob glavni cesti, ki vodi v Kuzmo, na Gornjih Slaveči se nahaja počivališče, kjer se lahko pohodniki in kolesarji spočijejo v senci, za otroke pa so tu postavljena igrala.

DSC_0894

 

SPOMINSKI PARK v Kuzmi

Spominski park s spomenikom je postavljen v spomin na dogodke leta 1991, v spomin in zahvalo vojakom Teritorialne obrambe, ki so leta 1991 sodelovali v boju za osamosvojitev Republike Slovenije in ubranili mednarodni mejni prehod Kuzma ter zavzeli Stražnico v Kuzmi.

DSC_0021

 

BEŽANOVA DOMAČIJA na Gornjih Slavečih

Je najstarejša hiša v naselju, zgrajena okrog leta 1870.

Zgrajena je v obliki črke L iz blata in lesa, krita s slamo, ima majhna okna s križi, pobeljena z apnom.

V njej je za tisti čas značilna dimna kuhinja in bita tla.

V njej živi lastnica Cecilija Bežan.

DSC_0905

 

FRČKOV MLIN na Gornjih Slavečih

Frčkov mlin je večja, nadstropna stavba mlina, zgrajen leta 1862.

Stavba je podložnega tlorisa, grajena večinoma iz opeke, pokriva jo dvokapna opečna streha.

V mlinu je ohranjen mlinski kamen in valjčni mehanizem.

Včasih je bil pogon na turbino, na začetku pa na drva.

Zdaj je pogon na turbino in elektriko.

Poleg je delno ohranjena oljarna, ki še deluje, za stiskanje bučnega olja.

DSC_0913

 

HRAST GRADEN v Trdkovi

Na križišču v Trdkovi je velik hrast visok 22 m, z obsegom debla 493 cm, star več kot štiristo let.

hrast34

SAJARIN VODNJAK v Trdkovi

Z domačo opeko zidan vodnjak ima leseno hrastovo konstrukcijo in vretenom za dvigovanje vode. Obiskovalcem služi kot mesto počitka in osvežitve z zdravo pitno vodo.