Duševno zdravje žensk v obporodnem obdobju

Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja, ki letos poudarja pomen zdravja mater in novorojenčkov pod geslom Zdravi začetki, svetla prihodnost. Obdobje nosečnosti in prvih mesecev po porodu predstavlja enega najpomembnejših temeljev za dolgoročno telesno in duševno zdravje matere in otroka. Hkrati pa to obdobje prinaša številne telesne in čustvene spremembe, ki lahko vplivajo na duševno zdravje žensk. Med nosečnostjo in po porodu se tako lahko pojavijo različne stiske, s katerimi se posameznice in njihovi bližnji pogosto ne znajo soočiti. Zato je izjemnega pomena, da je vsaka ženska, ki postaja mati, informirana o možnih obporodnih stiskah. Obenem pa je pomembno, da so o njih informirani tudi njeni svojci in bližnji, saj so pogosto ravno oni tisti, ki prvi opazijo, da je posameznica v stiski.

Pomembno je vedeti, da nekatere ženske ne doživljajo težav, druge imajo le prehodne stiske, pri nekaterih pa lahko pride do večjih sprememb razpoloženja in počutja ali dolgotrajnih, intenzivnih težav, ki močno zaznamujejo njihovo vsakdanje življenje. Pri slednjih je ključno pravočasno prepoznavanje in iskanje ustrezne strokovne pomoči.

Poporodna otožnost

Rojstvo otroka ne prinaša vedno zgolj prijetnih občutkov. Nekatere ženske so po porodu lahko nerazpoložene, nemirne, jokave, žalostne ali jezne. To imenujemo poporodna otožnost, ki je povsem normalen pojav in se pojavi pri osmih od desetih žensk. Običajno nastopi med tretjim in petim dnevom po porodu ter traja od nekaj ur do nekaj dni. Po približno dveh tednih občutki otožnosti spontano izzvenijo. Kadar trajajo dlje, lahko preraščajo v poporodno depresijo, zato jih ne smemo zanemarjati.

Poporodna depresija

Poporodna depresija je oblika depresije, ki se pojavi po porodu, običajno med četrtim in šestim tednom, lahko pa tudi kasneje. Prizadene najmanj eno ali dve od desetih žensk po porodu. V Sloveniji to pomeni od 1.800 do 3.600 žensk letno.

Simptomi poporodne depresije vključujejo:

• občutke nesposobnosti, nemoči, žalosti in obupa,
• izrazito utrujenost, pomanjkanje energije in težave s spanjem,
• težave s koncentracijo, neodločnost in zmanjšano zanimanje za dejavnosti, ki so prej prinašale veselje,
• spremembe apetita, kar vodi do povečanja ali zmanjšanja telesne teže,
• nezanimanje za otroka ali pretirano skrb zanj.​

Pomembno je ločevati med poporodno otožnostjo, ki je blažja in kratkotrajna, ter poporodno depresijo, ki je intenzivnejša in dolgotrajnejša.

Tesnoba

Znaki tesnobe lahko vključujejo:​

-        napade panike, oteženo dihanje, pospešen srčni utrip,

-        vsiljive misli ali podobe, strah pred poškodovanjem sebe ali otroka (kar se le redko uresniči).​

Iskanje pomoči

Nekatere ženske si opomorejo same, vendar dokazi kažejo, da se stanje izboljša hitreje, če poiščejo podporo in/ali zdravljenje. Prvi korak je lahko pogovor z osebnim zdravnikom ali ginekologom, ki lahko napoti k ustreznim strokovnjakom, kot so klinični psihologi ali psihiatri. Pomoč je na voljo tudi v centrih za duševno zdravje, porodnišnicah in psihiatričnih bolnišnicah. Učinkovita sta tako psihoterapevtsko zdravljenje kot zdravila, pri čemer so nekatera varna za uporabo med nosečnostjo in dojenjem.

Seznam virov strokovne pomoči je dostopen na spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja – MIRA (www.zadusevnozdravje.si) in programa ZDAJ – Zdravje danes za jutri (www.zdaj.net).

Vloga svojcev

Podpora družine in bližnjih je ključna pri okrevanju. Svojci lahko pomagajo tako, da prisluhnejo brez obsojanja, pomagajo pri vsakodnevnih opravilih in spodbujajo posameznico k iskanju strokovne pomoči. Pomembno je ustvariti okolje, kjer se ženska počuti varno in podprto.​ Svojcem so lahko v pomoč tudi smernice za psihološko prvo pomoč v primeru depresije, ki so dostopne na www.zadusevnozdravje.si.

Zaključek

Poporodna depresija in tesnoba sta resni stanji, ki zahtevata pozornost in ustrezno obravnavo. Pravočasno prepoznavanje znakov, iskanje strokovne pomoči in podpora okolice so ključni za dobrobit matere, družine ter za otrokov zdrav razvoj in prihodnost.

Pripravila:

Anja Žurga, univ. dipl. psih., regijska koordinatorica za duševno zdravje, NIJZ OE Murska Sobota

Viri: www.zdaj.net, www.nijz.si, www.zadusevnozdravje.si