Kako kaj vaše zdravje?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo v letošnjem letu od maja do konca septembra izvajali že peto nacionalno raziskavo »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2016«. Potekala je pod okriljem Ministrstva za zdravje. Primerljive raziskave so že potekale v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih.

Vprašalnik je letos prejelo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije starih od 25 do 74 let. Vzorec je bil zasnovan reprezentativno za vse prebivalce Slovenije. Izbrane prebivalce smo povabili k sodelovanju in jih preko tega aktivno vključili k oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh. Pridobljeni podatki bodo namreč v pomoč pri nadgradnji preventivnih zdravstvenih aktivnosti, med drugim tudi brezplačnih delavnic in svetovanj, ki so na voljo v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji.

Preko te raziskave smo si želeli pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Med glavne dejavnike tveganja štejemo čezmerno pitje alkohola, kajenje, nezdravo prehrano, telesno nedejavnost, stres in slabo ustno zdravje, med kronične nenalezljive bolezni pa srčno-žilne bolezni, debelost, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo itd. Raziskava vključuje tudi podatke o socialno-ekonomskih dejavnikih, ki dokazano vplivajo na zdravje posameznika, in omogoča podrobnejše opredelitve bolj ogroženih skupin prebivalstva.

Podatki preteklih štirih raziskav od 2001 do 2012 kažejo, da se je samoocena zdravja na splošno izboljšala, prav tako so se izboljšali dejavniki vedenjskega sloga tobak, alkohol, prehrana in gibanje, v nekaterih komponentah in populacijskih skupinah pa so bila tudi statistično značilna poslabšanja.

V letošnji raziskavi je sodelovalo skoraj 55 % vseh, ki so po pošti prejeli vprašalnik o vedenjskem slogu, pri čemer je odzivnost v vseh devetih zdravstvenih regijah presegla 50 %. V zahvalo so bile med sodelujoče razdeljene nagrade v skupni vrednosti 2.000 evrov. Nagradno žrebanje je potekalo 11. oktobra 2016 na NIJZ. V nagradno igro so bili vključeni vsi, ki so vprašalnik izpolnili prek spleta ali pa ga izpolnjenega vrnili po pošti. Naj ob tej priložnosti omenimo, da sta bila kar dva srečna dobitnika iz Pomurske regije.

Vsem, ki so odzvali in izpolnili vprašalnik, se najlepše zahvaljujemo, saj so prispevali k zbiranju pomembnih podatkov, na podlagi katerih bodo strokovnjaki NIJZ v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS nadgradili preventivne programe zdravstvenega varstva. Preventivni programi so brezplačno na voljo vsem z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zato so vsi sodelujoči posredno pripomogli k izboljšanju zdravja vseh prebivalcev Slovenije.

(Povzeto po: www.nijz.si)

Jasmina Črnko Papić

Zavrženo vabilo je zamujena priložnost

Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, saj v Sloveniji vsako leto okoli 1400 ljudi zboli za to obliko raka, žal 700 ljudi na leto tudi umre. Predvsem zato, ker v večini primerov bolezen odkrijemo zelo pozno. Dolgo se namreč razvija v telesu brez izrazitih bolezenskih znakov. K obvladovanju in zgodnjemu odkrivanju te bolezni pomembno pripomore Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.  Program Svit je namenjen zdravim ljudem. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, in sicer vsaki 2 leti.

V Programu Svit s pomočjo zelo natančnega imunokemičnega testa odkrivamo prikrito krvavitev v blatu. Krvavitev v blatu namreč lahko nakazuje, da gre v črevesu nekaj narobe. Lahko pomeni, da so na črevesni sluznici predrakave spremembe – polipi. Tiste udeležence, pri katerih v vzorcih blata odkrijemo kri, povabimo še na natančno preiskavo debelega črevesa – kolonoskopijo. V kolikor ste zavrgli vabilo pokličite v center SVIT 01 62 04 521 ali 030641514 ali obiščite spletno stran:http://www.program-svit.si/sl/podpora-uporabnikom/pogosta-vprasanja in boste dobili informacijo. Prav tako lahko dobite informacijo pri vaših izbranih zdravnikih, pri diplomiranih medicinskih sestrah v referenčni ambulanti, v vseh zdravstvenih domovih v Pomurju, kjer imajo posebne kotičke namenjene Programu Svit.

V spodnji tabeli so letnice rojstev vseh, ki ste ali še boste dobili vabilo letos in letnice rojstev v naslednjem letu. Na parno leto rojstva se vabi parne letnike na neparno pa neparne letnike stare od 50 do 74 leta.

Odzovite se vabilu  v Program Svit in sodelujte v programu.Postanimo ambasadorji Programa v svojih okoljih. Poskušajmo nagovoriti prijatelja, znanca naj se odzove na vabilo. Mogoče s prijaznim povabilom lahko rešimo življenje.

Eden izmed ambasadorjev je zapisal: ” Za sodelovanje kot ambasador pri Programu Svit sem se odločil: ker je življenje neponovljivo in nadvse dragoceno, da bi z njim neodgovorno ravnali. Zdravje pa je bogastvo katerega se velikokrat prepozno zavedamo. Osveščanje ljudi z namenom, da preprečimo hude bolezni, prerane smrti in mnoga trpljenja je naša človeška dolžnost. Zaradi tega in še veliko več, sem z veseljem in ponosom postal ambasador Programa Svit.”

 Ema Mesarič

Skrb za zdravje zob in ustne votline

Zobobol in vnetja v ustni votlini so pogoste težave s katerimi se posamezniki srečamo vsaj enkrat v življenju. Med prevladujočimi boleznimi sta karies in parodontalna bolezen. Obe povzročata bolečine, nezdravljeni pa vodita v izgubo zob, vzrok za nastanek pa tiči v baterijah, ki so prisotne v zobnih oblogah. Zdravje ustne votline ni pomembno samo zaradi težav, ki jih morebitna izguba zob prinese pri žvečenju hrane, zunanjem videzu, izgovorjavi ampak je tesno povezano tudi s splošnim zdravjem posameznika. Skrb za ustno zdravje je tako še posebno pomembna za srčne in sladkorne bolnike ter tudi nosečnice. Največji pomen v skrbi za ustno zdravje predstavlja ustna higiena in redno obiskovanje zobozdravnika.

Zobe si je potrebno umivati vsaj dvakrat na dan, pri tem pa uporabiti zobno ščetko in zobno pasto, ki naj vsebuje fluoride. Količina fluoridov v pastah za odrasle in otroke starejše od 6 let je 1450 ppm fluorja, na ščetko pa nanesemo 1-2 cm paste. Za otroke mlajše od 6 let uporabljamo paste z nižjimi koncentracijami fluoridov (od prvega zobka pa do 2. leta starosti 500 ppm, od 2. pa do 6. leta starosti pa 1000 ppm), uporabi pa se le za grahovo zrno zobne paste. Količino fluoridov lahko preverimo na deklaraciji posamezne zobne paste.

Na umivanje zob ne smejo pozabiti tudi posamezniki, ki nosijo delne proteze, saj so zobje nosilci ključni za uporabnost in nosljivost njihove proteze. Proteze (totalne in delne) je potrebno redno umivati z mlačno vodo in mehko zobno krtačko, vendar pri tem ne uporabljati zobne paste. Z rednim umivanjem zob in rednimi pregledi pri zobozdravniku je mogoče učinkovito preprečiti razvoj bolezni zob in obzobnih tkiv. S tem preprečimo nastanek vnetij v ustni votlini, ki so zelo boleča, hkrati pa ohranimo naravne zobe tudi v starosti. To prispeva k višji kakovosti življenja, hkrati pa pomembno vpliva tudi na naše splošno zdravje.

Vir fotografije: pixabay.com

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Območna enota Murska Sobota