Obvestila NIJZ-2017

Depresija je bolezen sodobnega časa, sodi med duševne motnje. Strokovnjaki SZO  ocenjujejo, da bo čez nekaj desetletij postala druga najpogostejša bolezen. Podatkih iz raziskav  pri zdravnikih družinske medicine so pokazali, da je pri približno 14% pacientov prisotna depresija. Že to je skrb zbujajoč podatek, kajti šele podatek iz tujih raziskav ki kaže, da ta bolezen pri polovici pacientov ni pravočasno prepoznana. Poleg razširjenosti se depresija pri 15% obolelih lahko konča s samomorom. V naši državi letno umre zaradi samomora med 400 in 500 oseb, trikrat več moških kot ženskih, več v vzhodnem kot zahodnem delu države.  Poleg te končne in najhujše posledice, depresija  močno prizadene kvaliteto življenja obolelega.

Depresija ima velik razpon različnih  simptomov: oseba zbolela za depresijo je žalostna, brezvoljna, ne more se razveseliti , opušča aktivnosti, ki so ji prej bile pomembne ali zanimive , zanemarja osebno  higieno ali zunanji videz, pogosto ima občutek manjvrednosti ali nezmožnosti, pride do spremembe ritma in kakovosti spanja, izgube ali povečanja apetita in posledično spremembe telesne teže, v službi ali šoli ne izpolnjuje obveznosti . Lahko se javi tudi napetost, razdraženost. Začne se umikati v samoto, izogibati družbi, lahko se pojavijo tudi misli na smrt. Telesni simptomi so pogosti: glavobol, bolečine v hrbtenici, želodcu, občutek dušenja , bolečine v prsih. Bolniki z depresijo pogosto obiščejo zdravnika zaradi teh simptomov in opravijo celi niz preiskav preden se postavi diagnoza depresije. Za depresijo lahko zboli vsaka oseba- stari in mladi tudi otroci, moški in ženske. Depresija je bolj pogosta pri ženskah. Posebej so ranljive nosečnice in ženske v poporodnem obdobju ter menopavzi.  Podatki opozarjajo, da za poporodno depresijo zboli vsaka peta nosečnica in vsaka peta mlada mamica. Moški tudi zbolevajo za depresijo, vendar jo zaradi različnih razlogov  zanikajo ali se neustrezno in neučinkovito spopadajo s problemom s pomočjo alkohola ali psihoaktivnih snovi, kar težave samo poslabša. Pri moških se depresija lahko kaže s drugačnimi simptomi kot pri ženskah: so razdražljivi, nemirni, celo agresivni. Glede starosti obolevanj:  za depresijo zbolevajo tudi otroci.  Pojavlja se pri 1 do 2 % otrok  in  je močno povezana s stanjem v družini. Potem pojavnost  narašča v adolescenci celo do 20% , največ med 14. in 16. letom življenja. Depresija pri starostnikih  je pogostejši pojav, po podatkih je prisotna pri petini starostnikov. Depresija je bolezen, diagnozo postavlja zdravnik, ki tudi določi metode zdravljenja. Obravnava bolnika z depresijo je stopenjska, določa jo  zdravnik družinske medicine oziroma psihiater, lahko vključuje svojce, druge službe. Zdravljenje vključuje splošne ukrepe, različne psihosocialne  in psihološke ukrepe, medikamentozno zdravljenje. Obstajajo učinkoviti ukrepi, vedenjski vzorci in aktivnosti, ki dokazano blagodejno  vplivajo na duševno zdravje. To so druženje, stiki z ljudmi, vse oblike telesne dejavnosti-hoja, tek, skupinska telovadba ali  šport, ples, glasba. Poleg tega vsak posameznik ima neko aktivnost, ki ga veseli ali sprošča: branje, kvačkanje, ribolov, poslušanje glasbe, gledanje najljubše nadaljevanke, igrice in kdo ve kaj vse še. Zelo je pomembno skrbeti za duševno zdravje in ga krepiti. Prav tako kot skrbimo za zdravje nasploh, moramo skrbeti za ta vidik zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje  izvaja raziskave na področju duševnega zdravja že vrsto let. Predvsem na področju krepitve zdravja, duševnega zdravja in samopodobe ter preprečevanju tveganih vedenj. Na osnovi podatkov iz raziskav ter iz drugih statističnih virov smo pripravili določene javnozdravstvene ukrepe in aktivnosti. Namenjeni so različnim ciljnim skupinam, izpostavljam program To sem jaz, namenjen mladostnikom ter novejši projekt  Moč, ki je namenjen odraslim. Oba se izvajata tudi v naši regiji. Poleg tega smo pripravili priročnik za prepoznavanje in obravnavo depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika. Pripravili in izobrazili smo zdravstvene delavce za izvajanje psihoedukativnih delavnic. Delavnice se izvajajo po vseh zdravstvenih domovih, so brezplačne, lahko se jih udeleži vsak, ki ima potrebo po lastni presoji oziroma želji ali po napotitvi zdravnika. Rdeča nit svetovnega dne zdravja 2017 je depresija. Tudi letos bomo obeležili Svetovni dan zdravja na Trgu kulture in sicer 7.aprila od 10.00- 13.00 ure. Poleg soorganizatorjev so nosilci aktivnosti na tem dogodku vse zdravstvene ustanove  s sedežem v Murski Soboti: zdravstveni dom, splošna bolnišnica in Srednja zdravstvena šola ter številne nevladne organizacije. Nastopili bodo  učenci OŠ II Murska Sobota in pevski zbor Društva diabetikov.

Vsi prebivalci, ne samo iz Murske Sobote temveč iz cele regije so dobrodošli. Za vsakega imamo nekaj zanimivega: lahko se udeležite skupinske telovadbe ali hoje, kolesarite v skupini do Kupšincev in Veščice, si ogledate predstavitev prve pomoči, izmerite dejavnike tveganja za kronične bolezni, spoznate pomurske nevladne organizacije in društva.

Ta dan se bomo skupaj zoperstavili depresiji z veliko dobre volje, smeha, druženja in gibanja.

Dobrodošli!

mag. Tatjana Krajnc-Nikolić, dr.med., predstojnica

Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Murska Sobota

Presajalni programi


Presejanje je učinkovita javnozdravstvena metoda s katero skušamo z izbranimi diagnostičnimi postopki odkriti bolezen v njeni zgodnji fazi, preden se njeni znaki opazno izrazijo. Takrat je mogoče bolezen zdraviti z enostavnejšimi postopki, zdravljenje pa je tudi uspešnejše. Žal pa je število bolezni, katere imajo v svojem poteku izraženo predklinično fazo hkrati pa so na voljo tudi ustrezni postopki zdravljenja v zgodnji fazi, omejeno.

Zelo znani presejalni programi so sistematski pregledi, ki se jih udeležujejo otroci in mladostniki. Največkrat pa ob omembi presejalnih programov pomislimo na presejalne programe za rakasta obolenja.

V Sloveniji potekajo trije presejalni programi, ki ustrezajo zahtevnim kriterijem izvajanja teh programov. To so program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in  raka materničnega vratu ZORA, program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke Svit in program zgodnjega odkrivanja raka dojke – Dora , ki pa se žal trenutno še ne odvija v naši regiji.

Program Zora je namenjen ženskam med 20-64 letom starosti, ki so vsake tri leta povabljene, da pri svojem ginekologu opravijo pregled z brisom materničnega vratu. Program Dora je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, ki so vabljene, da v diagnostičnem centru vsaki dve leti opravijo mamografski pregled. Tretji program- Svit, ki je edini program namenjen tudi moškim je namenjen prebivalcem Slovenije med 50. in 74. letom starosti, ki so vabljeni, da vsaki dve leti opravijo preprost test na prikrito krvavitev v blatu. Pregledanost žensk v tri-letnem obdobju v Pomurski regiji je z 69% nekoliko nižja od pregledanosti žensk v Sloveniji, ki znaša 72%.  Ženske, ki živijo v obmejnem področju z Avstrijo in Madžarsko in ženske po 50. letu starosti se slabo odzivajo na vabila v program Zora. Čeprav rak materničnega vratu ni pogosta bolezen, pa je le ta huda in močno prizadene ženke v rodni dobi. Pa ne govorimo o smrti zaradi tega,  kajti rak se odkrije tudi pri mlajših ženskah do tridesetega leta starosti. Zdravljenje, posebej kirurško, lahko pusti posledice na rodnost oziroma nosečnost. Raziskave Onkološkega inštituta so pokazale, da je večina primerov raka materničnega vratu bila pri ženskah, ki se niso redno udeleževale programa Zora. Zato je udeležba v takem programu še posebno pomembna. Rak materničnega vratu je v veliki večini primerov povezan z okužbo s humanimi virusi papiloma oziroma virusi HPV. Posebnost je, da obstaja cepivo, s katerim je mogoče preprečiti nastanek tako usodne bolezni kot je rak materničnega vratu in drugih s HPV virusoma povezanih bolezni. Ravno prejšnji teden so vodilni strokovnjaki z Onkološkega inštituta in Medicinske fakultete v Ljubljani na strokovnem srečanju za izvajalce programa Zora v naši regiji, izpostavili , da je to cepljenje  varno in  učinkovito. V Sloveniji je zastonj in je namenjeno deklicam v šestem razredu osnovne šole, za ostale je samoplačniško. Program Svit je  namenjen moškim in ženskam. Razlike, ki jih med spoloma pogosto opazimo tudi na drugih področjih povezanih z zdravim načinom življenja in skrbjo za zdravje se kažejo tudi v podatkih o odzivnosti na vabila v Svitov program. V Pomurski regiji se je v letu 2016 vabilu v program odzvalo skoraj dve tetini vabljenih žensk in le nekaj več kot 56% moških.  Odzivnost pa se ne razlikuje samo glede na spol, ampak tudi na glede na prebivališče, saj je ta v posameznih pomurskih občinah celo pod 50 %. Nezavedanje o problemu raka debelega črevesa in danke in strah pred nadaljnjimi diagnostičnimi, postopki  strah pred morebitno slabšo diagnozo,  skupaj s pomanjkanjem informacij so najverjetneje največji razlogi za nižjo udeležbo. V letu 2016 negativni izid je bil prisoten pri skoraj 93% oseb. Pri tistih, ki pa so bili napoteni na nadaljnje postopke pa so bile pogosto odkrite spremembe, ki predstavljajo večje tveganje za nastanek raka in opravljeno ustrezno zdravljenje. S tem se je preprečil nastanek resnejše bolezni in pomembno izboljšala kvaliteta življenja.Udeležba v presejalnih programih je koristna za zdravje posameznikov. Število tistih, ki se udeležujejo preventivnih pregledov narašča. Očitno se zavedanje o njihovi koristnosti zvišuje. Vabimo in prosimo , tiste z dobrimi izkušnjami, da podelijo svoje mnenje s sorodniki, sosedi, prijatelji, kajti osebna dobra  izkušnja je najboljše  priporočilo.

Martin Ranfl dr.dent. med., spec.

Tatjana Krajnc Nikolić, dr.med., spec., MScPH (UK)

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota