PRESEJALNI PROGRAMI REŠUJEJO ŽIVLJENJA

Po podatkih registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani letno za različnimi oblikami raka zboli več kot 13.000 oseb, pri čemer je moških več kot polovica. Pri tem je potrebno omeniti da je velik delež oseb, ki zbolijo in tudi umrejo, zbolijo za oblikami raka, ki so tesno povezane z zdravim življenjskim slogom. Primeren življenjski slog poleg uravnotežene prehrane, zadostne količine gibanja, opustitve kajenja in prekomernega uživanja alkohola vključuje tudi dosledno vključevanje v presejalne programe. Presejanje je učinkovita javnozdravstvena metoda s katero skušamo z izbranimi diagnostičnimi postopki odkriti bolezen v njeni zgodnji fazi, preden se njeni znaki opazno izrazijo.

Odkrivanje bolezni v zgodnji fazi, še pred pojavom bolezenskih znakov je pomembno saj jo je  takrat mogoče zdraviti z enostavnejšimi postopki, zdravljenje pa je tudi uspešnejše. Žal pa je število bolezni, katere imajo v svojem poteku izraženo t.i, predklinično (zgodnjo) fazo omejeno hkrati pa tudi ne obstajajo za vse bolezni lažji postopki zdravljenja v zgodnji faza. Zato je še toliko bolj pomembno izkoristiti možnost, ki nam jih daje sam biološki potek bolezni in medicinska znanost v primerih bolezni za katere imamo na voljo presejalne programe.

Kateri presejalni programi potekajo v Sloveniji?

Zelo znani presejalni programi so sistematski pregledi, ki se jih udeležujejo otroci in mladostniki. Največkrat pa ob omembi presejalnih programov pomislimo na presejalne programe za rakasta obolenja. V Sloveniji potekajo trije presejalni programi, ki ustrezajo zahtevnim kriterijem izvajanja teh programov. To so program zgodnjega odkrivanja raka materničnega vrat ZORA, program zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke Svit in program DORA za zgodnjega odkrivanja raka Dojke , ki pa se žal trenutno še ne odvija v celotni Sloveniji.

Komu in kako pogosto so ti programi namenjeni?

Program Zora je namenjen ženskam med 20-64 letom starosti, ki so vsake tri leta povabljene, da pri svojem ginekologu opravijo pregled z brisom materničnega vratu. Program Dora je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, ki so vabljene da v diagnostičnem centru vsaki dve leti opravijo mamografski pregled. Tretji program je program Svit, ki je edini program namenjen tudi moškim je namenjen prebivalcem Slovenije med 50. in 74. letom starosti, ki so vabljeni, da vsaki dve leti opravijo preprost test na prikrito krvavitev v blatu, katero dobijo domov po pošti.

Uspešnost presejalnih programov je odvisna predvsem od dejstva ali so programi dostopni vsem prebivalcem  ter od deleža prebivalcev, ki se vključijo v program. Sodelovanje v presejalnih programih je povsem prostovoljno. Želeli bi, da bi se presejalnih programov seveda udeležili vsi, žal pa je odzivnost pogosto bistveno nižja.

Pregledanost žensk v tri-letnem obdobju v Pomurski regiji je z 68,9% nekoliko nižja od pregledanosti žensk v Sloveniji, ki znaša 71,9%. Čeprav rak materničnega vratu ni pogosta bolezen, pa je le ta huda in močno prizadene ženske v rodni dobi. Zato je udeležba v takem programu še posebno pomembna. Še posebno pomembno je, da se preventivnih presejalnih pregledov udeležijo ženske, starejše od 50 let.   V programu Svit je po najnovejših podatkih o odzivnosti v lanskem letu ta v naši regiji nižja od slovenskega povprečja in je slabša med moškimi kakor ženskami. V Pomurju pa od konca leta poteka tudi program Dora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, kar je pomembna pridobitev za našo regijo

Program Svit je namenjen moškim in ženskam. Razlike, ki jih med spoloma pogosto opazimo tudi na drugih področjih povezanih z zdravim načinom življenja in skrbjo za zdravje se kažejo tudi v podatkih o odzivnosti na vabila v svitov program. V Pomurski regiji se je v letu 2017 vabilu v program odzvalo 63% vabljenih žensk in le nekaj več kot 56% moških.  Odzivnost pa se ne razlikuje samo glede na spol, ampak tudi na glede na prebivališče, saj je ta v posameznih pomurskih občinah celo pod 50 %.

Program Svit je zasnovan tako, da osebe, ki se odzovejo na vabilo v program na dom prejmejo dva testerja  za preverjanje prekrite krvavitve v blatu, ki jih v priloženih kuvertah pošljejo v svitov center za analizo. Osebe, ki imajo pozitiven rezultat so nato povabljene, da opravijo diagnostično kolonoskopijo. Nezavedanje o problemu raka debelega črevesa in danke in strah pred nadaljnjimi diagnostičnimi postopki in morebitno slabšo diagnozo,  ter pomanjkanjem informacij so najverjetneje največji razlogi za nižjo udeležbo. V letu 2017 je negativni izid bil prisoten pri več kot 93% oseb. Pri tistih, ki pa so bili napoteni na nadaljnje postopke pa so bile pogosto odkrite spremembe, ki predstavljajo večje tveganje za nastanek raka in opravljeno ustrezno zdravljenje. S tem se je preprečil nastanek resnejše bolezni in pomembno izboljšala kvaliteta življenja.

Kje lahko posamezniki pridobijo dodatne informacije o programu Svit?

Osebe, ki želijo pridobiti dodatne informacije o poteku samega programa lahko obiščejo spletno stran programa, kjer so na voljo številne koristne informacije. V sodelovanju s centrom Svit na območni enoti NIJZ pripravljamo dogodke, kjer prikažemo tudi model debelega črevesa. Koledar dogodkov je prav tako objavljen na spletni strani programa Svit. Na voljo pa je tudi klicni center svit kjer na  telefonski številki 01 62-04-521 zainteresirani posamezniki prejmejo odgovore na morebitna vprašanja o poteku programa.. Če so bili rezultati vašega izvida pozitivni, pokličite v Klicni Center, kjer se bodo z vami dogovorili o kraju in času, ki vam najbolj ustrezata, da vas naročijo na kolonoskopijo.

Udeležba v presejalnih programi je koristna za zdravje posameznikov in  je namreč pomemben člen v načinu življenja povezanim z zdravjem. Ta pa je nasploh pomemben pri preprečevanju nastanka večine bolezni sedanjega časa. Vsakdo lahko sprejme ukrepe, s katerimi bo zmanjšal tveganje za nastanek raka.

Martin Ranfl dr.dent. med., spec.
Mirjana Šooš, regijska koordinatorka Programa Svit
Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota